14-18 Dve Fronti,
Eno Mesto

Tržaške zgodbe


Med prvo svetovno vojno Trst ni veljal zgolj za mesto, “čakajoče” na prihod Italije, saj so v njem poleg iredentistov živeli Tržačani, zvesti Avstriji in svojemu cesarju. Sicer bi ga bilo primerneje označiti za “nestabilno” mesto, jabolko spora med dvema državama, s prebivalstvom, ki se je bojevalo na tej in oni fronti; bilo je tarča obstreljevanja italijanskih letalskih in pomorskih sil z neba na eni strani, pod okriljem habsburških armad na drugi, bilo je preblizu bojišč in hkrati predaleč od oskrbovalnih črt.

Razstava “14-18 Dve fronti, eno mesto” nam z druge perspektive pripoveduje zgodovino Trsta in različne izkušnje njegovega prebivalstva iz časa vojne in prvih povojnih let. Skozi fotografije, primerke, predmete in dokumente iz različnih zasebnih ter občinskih zbirk – Mestnega muzeja za zgodovino in umetnost, Mestne knjižnice Attilio Hortis, Vojnega muzeja za mir Diego de Henriquez, Glavnega arhiva – želi prikazati zgodovino Trsta in Tržačanov med letoma 1914 in 1918.

Razstavo je Občina Trst s prispevkom Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine priredila v dvorani Salone degli Incanti – Stara ribarnica (nabrežje Riva Nazario Sauro 1 – od 19. decembra 2015 do 19. junija 2016). Kustos razstave je Lucio Fabi, zgodovinar in muzejski svetovalec, odgovorna urednica pa Bianca Cuderi iz Knjižnične službe Občine Trst.


  • DueFronti_locandina_A
  • DueFronti_locandina_B

Občinska uprava je dala razstavi zgodovinski pečat – nam razkrije odbornik za kulturo Občine Trst Paolo Tassinari – in s tem potrdila svojo željo po novi predstavitvi in pogledu na dogajanja izpred stotih let skozi sodobne oči, kar se odraža tudi v sami postavitvi.

Ob tej razstavi se je izkazalo – pravi Bianca Cuderi –, da je dediščina, ki jo hranijo občinske kulturne ustanove, že sama po sebi izjemno pomembna zakladnica za raziskovanje. Seznami padlih in nabornikov iz glavnega arhiva, zbirke časopisov in dnevnikov, hranjenih v Mestni knjižnici Hortis, pisni in fotografski dnevniki iz Muzeja De Henriquez ter fototeke Mestnega muzeja za zgodovino in umetnost, da ne omenjamo drugih, ob tej priložnosti preučenih virov, nam razkrivajo še vedno veliko premalo poznano bogastvo, za katerega upamo, da ga bodo prireditve, kot je pričujoča, ustrezno ovrednotile.

Osebne izkušnje in različne življenjske usode žensk in moških, ki jih je vojna hudo prizadela – ugotavlja kustos Lucio Fabi –, smo prvič poskusili bolj natančno preučiti: “tržaške zgodbe” (kot se glasi podnaslov razstave) smo sicer sto let pozneje raziskali z bolj jasnim in nepristranskim pristopom ob uporabi obširne ikonografske in pisne dokumentacije iz različnih arhivskih virov, kar bo zagotovo odličen povod za nadaljnja poglobljena raziskovanja.

Razstava, ki ima veličastno zasnovan in izobraževalni pristop – zahvaljujoč številnim dokumentom, fotografijam, izvirnim primerkom, informacijski grafiki, gradivom in predmetom z izjemnim vizualnim učinkom – je oblikovana v različne sklope: vsaka “fronta” omogoča dvojno možnost ogleda razstavne poti, in sicer po večjih temah (Trst v vojni, Mož proti možu, Vojna in vsakdan, Mesto kot jabolko spora) oziroma po sugestijah (Notranja fronta, Bojna fronta, Obsežna fronta, Namišljena fronta).


Kustos
Lucio Fabi

Zgodovinar in muzejski svetovalec Lucio Fabi je objavil več knjig o družbenih in ikonografskih vidikih prve svetovne vojne, od katerih so Gente di trincea (Mursia 1994), Trieste 1914-1918 Una città in guerra (MGS Press 1996), La prima guerra mondiale (Editori Riuniti 1998), Il bravo soldato mulo (Mursia 2012), Soldati d’Italia (Mursia 2014). Ukvarja se z zgodovinskim vrednotenjem tega območja s pisanjem vodnikov in tematskih poti. Sodeloval je pri ureditvi različnih muzejev o prvi svetovni vojni na Trentinskem, v Venetu in Furlaniji Julijski krajini, zadnji izmed njih je Vojni muzej za mir Diego de Henriquez Občine Trst (2014). Opravlja razstavne dejavnosti doma in v tujini. Kot strokovni svetovalec je sodeloval pri oblikovanju serije, sestavljene iz 10 DVDjev, avtorjev Paola Rumiza in Alessandra Scillitanija za časopis La Repubblica (2014). Je član Medresorskega znanstvenega odbora za stoto obletnico prve svetovne vojne.