Trieste 1914-1921


LETA 1914 JE BIL TRST večetnično in večversko mesto s približno 250.000 prebivalci, po velikosti drugo v Avstriji in tretje v habsburški monarhiji. Prvo jadransko pristanišče za potniški in tovorni promet se je gradbeno in finančno širilo, ladjedelnice in industrija pa so zaposlovale na desettisoče delavcev. Večina prebivalstva je govorila tržaško narečje in slovensko, precej je bilo Hrvatov, Srbov in Nemcev. Veliko je bilo prišlekov iz bližnje Kraljevine Italije, imenovanih “regnicoli”, povečini iz Furlanije in Veneta, ki so z družinami prebivali v mestu.

VOJNA je prekinila delovanje industrije in ladjedelnic, ustavila promet, možje so odhajali na različne fronte. Z vstopom Italije v vojno se je mesto, ki je bilo tako blizu fronte, skoraj popolnoma izpraznilo. Občinske avtonomije ni bilo več, vzpostavljen je bil vojaški režim. Na Trst so padale bombe, ni bilo oskrbe, z vse hujšim pomanjkanjem in racioniranjem živeža so se razbohotili črni trg, revščina in lakota, s čimer se je spopadala javna služba za socialno pomoč.

LETA 1921 JE BIL TRST uradno priključen Kraljevini Italiji. Z razpadom habsburške monarhije na različne nacionalne države se je pretrgala gospodarska in finančna povezava med mestom in njegovim naravnim zaledjem; promet je bil zelo omejen, industrija se je stežka spet postavljala na noge. Ustavilo se je priseljevanje iz predvojnega obdobja in mesto, ki je v italijanskem gospodarstvu zavzemalo obrobni položaj, je preživljalo težke povojne čase.


  • 20151218_2F_infografiche_01

    Zakonske zveze in gospodarski kazalniki.

  • 20151218_2F_infografiche_02

    Delež prebivalstva v Trstu glede na rabo jezikov.

  • 20151218_2F_infografiche_03

    Izgube avstro-ogrske vojske

  • 20151218_2F_infografiche_04

    Velikost avstro-ogrske vojske