Trst v vojni

1914 Vojna


Po uboju prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge Sofije (28. junija) v Sarajevu je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji (28. julija).

Za vojsko sposobni možje so odhajali na bojišča. Javna služba za socialno pomoč in mestne dobrodelne organizacije so delile denarno in socialno pomoč ter pokojnine vdovam in družinam vpoklicanih vojakov.Zaradi pomanjkanja živil, ki ga je povzročila zavezniška pomorska blokada, je bilo uvedeno racioniranje živeža ter zaseganje raznih materialov in sredstev.



1915 Neredi


Zaradi pomanjkanja živeža se je razbohotil črni trg. Aprila je policija zatrla izgrede, ki so izbruhnili zaradi neupravičene podražitve in pomanjkanja kruha. Italijanska vojna napoved (23. maja) je sprožila demonstracije proti Italijanom; medtem ko so cesarske oblasti zaradi bojazni pred italijanskim izkrcanjem zapuščale mesto, je množica napadla in požgala sedež dnevnika Il Piccolo, uničila sedež Nacionalne lige in športnega združenja Ginnastica Triestina ter oplenila kavarne in trgovine v lasti Italijanov.

Z drugim množičnim vojaškim naborom in odhodom ali internacijo približno 50.000 v mestu stanujočih italijanskih delavcev se je mesto izpraznilo.

1916 Propaganda


Vojna terja življenja, trpljenje in denar. Propaganda je pozivala Tržačane k financiranju vojne z vojnimi posojili in zbiranjem sredstev za ranjence, vdove in vojne sirote. V kinodvoranah in gledališčih so uprizarjali domoljubne predstave.
Tako kot v številnih mestih centralnih sil so oblasti na Velikem trgu pozivale prebivalce k nakupu in zabijanju žebljev v leseni kip mornarja (tako imenovanega Omo de fero, Jekleni mož). 21. novembra je Franc Jožef umrl, nasledil ga je pravnuk Karel I.



1917 Lakota In Bombe


Za mesto v vojni se je začelo najhujše obdobje, ko je postalo tarča obstreljevanja italijanskih letalskih in topniških sil z neba in z morja. Bolnišnice so bile polne ranjenih, ki so se zdravili tudi v javnih stavbah, šolah in na bolniških ladjah.

Zaradi pomanjkanja hrane se je povečala otroška in splošna smrtnost. Beda je prizadela predvsem srednje razrede, ki niso bili vajeni revščine, prebivalci iz okolice mesta pa so lahko črpali sredstva na podeželju. Pred prebojem soške fronte med Bovcem in Tolminom ter zasedbo Furlanije in dela Veneta (oktobra-novembra) je propaganda že opevala prihodnjo neizbežno “končno zmago”.

1918 Prihod Italije


Medtem ko se je po bitki pri Kobaridu vojna oddaljila, sta revščina in pomanjkanje naraščala ne samo v Trstu, temveč po vsej Habsburški monarhiji. Krona je izgubila vrednost, ljudje so si blago izmenjevali z barantanjem, izbruhnili so protesti in stavke proti podražitvam. Junijska avstro-ogrska ofenziva na Piavi je bila porazna. Pred stresanjem propagandnih letakov na Dunaj je Gabriele D’Annunzio poletel nad Trstom.
Z željo, da bi podprl nacionalne ambicije svojih narodov, je Karel I. stavil na karto federalizma in razglasil Trst za “prostocarinsko mesto”.

Po začetnem upiranju je avstro-ogrska vojska razpadla zaradi napredovanja italijanske armade (oktobra-novembra), številni polki so zapustili fronto na Piavi. Karel I. se je odpovedal prestolu in zbežal v izgnanstvo. 3. novembra (premirje v Villi Giusti) so italijanske čete vkorakale v Trento in Trst. Mesto, ki ga je po begu avstrijskih oblasti nekaj dni pred tem upravljal heterogeni Odbor za javno zdravstvo, je prešlo pod upravo generala Carla Petittija di Roreta.



1921 Priključitev


Novembra in decembra leta 1918 je v Trst prispelo približno 160.000 nekdanjih italijanskih ujetnikov, ki so jih v res katastrofalnih pogojih sprejeli v bolnišnicah v Prosti luki in na drugih lokacijah, pa tudi veliko tržaških vojakov propadlega cesarstva. Osiromašeno mesto je preživelo zahvaljujoč pomoči in menzam italijanske vojske.

Množičen odhod Nemcev, Srbov in Hrvatov ter nekaj pripadnikov slovenske skupnosti zaradi množične vrnitve italijanskih delavcev, ki so že živeli v mestu, in številčnega priseljevanja prebivalcev iz Kraljevine Italije. Revolucionarne težnje in prva fašistična gibanja so se v splošni ekonomski stagnaciji prekrivali z gospodarskimi tokovi in dejavnostmi, ki so s težavo ponovno oživljale.

Požig Hotela Balkan, sedeža slovenskih društev, in uničenje sedeža socialističnega dnevnika Il Lavoratore s strani fašističnih čet (julij 1920) sta porušila javni red. Septembra se je “rdeča” četrt Svetega Jakoba odzvala z oboroženo vstajo, ki so jo vojaški oddelki zatrli in terjali mrtve ter ranjene.

Leta 1921 sta bila Trst in Julijska krajina priključena h Kraljevini Italiji.