Vojna in vsakdan


V medvojnem in povojnem času so meščanske salone ter jedilnice in kuhinje srednjih in nižjih slojev polnile tiskovine, fotografije, slike in propagandno gradivo, ki so jih skupaj z deli t. i. Trench Arta prodajali z namenom zbiranja sredstev. Trench Art umetnine so v mnogih primerih vojaki sami spretno in lično preoblikovali iz ostankov vojne v nove, uporabne predmete, kot so noži za papir in pisemski obtežilniki, črnilniki in stojala za peresa, namizne ure, kadilski kompleti in razni drobni okraski. Izstrelki in ostanki vojne so postali igrače in predmeti vsakdanje rabe, na katerih so bili simboli vojne vidno označeni.
V skoraj vseh hišah so imeli medeninaste in bakrene vaze, oblikovane iz izstreljenih tulcev malega in srednjega kalibra, na katerih so bili običajno vgravirani napisi ali vedute vojnih krajev. Širjenje teh rokodelskih in industrijskih domoljubnih izdelkov odraža – čeprav navidezno pomirjujoče – postopno otopelo privajanje tedanje družbe na razloge za vojno. Med letoma 1914 in 1918 je smrt prizadela skoraj vsako družino; vojaki, ki so se s fronte vračali ranjeni, bolni ali duševno obremenjeni, so nosili fizično in duševno trpljenje ter razdvojenost. Tako tragično stanje je zahtevalo odločno ali vsaj jasno izraženo podporo prebivalstva skozi razvejan program javne pomoči in propagando, kar je pripeljalo do vsesplošne mobilizacije družbe.
Razstavljeni predmeti prihajajo iz zbirke Hellmann iz Rima, ki jo je z zavzetostjo zasnoval Italo Hellmann, kasneje pa sta jo nadaljevala žena Enrica in sin Alessando. Po kakovosti in obsegu velja za eno od najpomembnejših zbirk v Italiji in tujini.